Daritev za Jezusa

21. marec 2026
»Dvignem oči, a zamegljene so od žalosti / Ne vidim večnih gričev,« je zapisala viktorijanska pesnica Christina Rosetti v svoji ganljivi pesmi »Boljše vstajenje«. Njena pesem opisuje, kako se oklepa upanja, ko ga ne čuti, ko je »preveč otopela za upanje ali strah«. Vendar je bila Rosettijeva zasidrana v upanju, globljem od njenih občutkov obupa. Čeprav ni videla »ne popka ne zelenja«, ki bi kazal na Kristusovo vstajenje, ki bi obnovilo njeno življenje, je priznala: »Vendar bo vstalo« in molila: »O Jezus, vstani v meni.«
V Drugem pismu Korinčanom je tudi apostol Pavel opisal, da doživlja trpljenje: »Čez mero in čez naše moči nas je [stiska] obtežila, tako da smo obupali celo nad življenjem« (1,8). A ugotovil je, da ga je njegov obup naučil, da najde svoje upanje samo v »Bogu, ki obuja mrtve« (v. 9).
Spoznal je, da ko nosimo upanje evangelija v še vedno nepopolnih »lončenih posodah« naših teles, Kristusovo vstajenjsko življenje in upanje sijeta skozi in razodevata, »da [je] ta presežnost moči Božja in ne iz nas« (4,7).
Ta premik se je zgodil tudi v Rosettijini pesmi. Ko je dvignila svoje strto srce k Bogu, je njena molitev postala, da bi bili zlomljeni delci njenega življenja »vrženi v ogenj«, da bi bili oblikovani in spremenjeni v daritev »zanj, za mojega Kralja.« Njena pesem se preprosto konča: »O Jezus, pij od mene.«
— Monica La Rose

V razmislek

Kako nam lahko iskreno izražanje naše bolečine Bogu prinese tolažbo in upanje? Kako ste doživeli, da je spremenil delce vašega življenja?
Dragi Bog, hvala, da je upanje resnično, tudi ko ga ne čutim. Prosim, pomagaj mi darovati moje življenje tebi.

Berilo

2 Kor 4,5–12

Ključna vrstica

… nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo v smrt. 2 Kor 4,11