Dan bliže božiču
31. december 2021
»Ne morem verjeti, da je konec božiča,« je rekla moja potrta hči.
Vem, kako se počuti. Dnevi po božiču se lahko zdijo pusti. Darila smo že odprli. Jelko in lučke je treba pospraviti. Čaka nas malodušen januar – in za mnoge potreba, da se znebijo prazničnih kilogramov. Božič – in vznemirljivo pričakovanje, ki ga prinaša – se nenadoma zdi leta daleč.
Pred nekaj leti, ko smo pospravljali božične okraske, sem spoznal: Ne glede na to, kaj pravi koledar, smo vedno en dan bliže naslednjemu božiču. To je postalo nekaj, kar pogosto rečem.
A veliko pomembnejša kot naše začasno praznovanje božiča je duhovna resničnost božiča, odrešitev, ki jo je Jezus prinesel na svet, in naše upanje za njegov ponovni prihod. Sveto pismo vedno znova govori, naj pazimo, čakamo in hrepenimo po Kristusovem ponovnem prihodu. Všeč mi je, kar pravi Pavel v Flp 3,15–21. Opisuje nasprotje med načinom življenja sveta – »premišljujejo zemeljske stvari« (v. 19) – in življenjem, ki ga oblikuje upanje na Jezusov ponovni prihod: »Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa« (v. 20).
Resničnost, da je »naša domovina v nebesih«, spremeni vse, tudi to, na kar upamo in kako živimo. To upanje je utrjeno s spoznanjem, da smo vsak dan, ki mine, zares en dan bliže Jezusovemu ponovnemu prihodu.
Vem, kako se počuti. Dnevi po božiču se lahko zdijo pusti. Darila smo že odprli. Jelko in lučke je treba pospraviti. Čaka nas malodušen januar – in za mnoge potreba, da se znebijo prazničnih kilogramov. Božič – in vznemirljivo pričakovanje, ki ga prinaša – se nenadoma zdi leta daleč.
Pred nekaj leti, ko smo pospravljali božične okraske, sem spoznal: Ne glede na to, kaj pravi koledar, smo vedno en dan bliže naslednjemu božiču. To je postalo nekaj, kar pogosto rečem.
A veliko pomembnejša kot naše začasno praznovanje božiča je duhovna resničnost božiča, odrešitev, ki jo je Jezus prinesel na svet, in naše upanje za njegov ponovni prihod. Sveto pismo vedno znova govori, naj pazimo, čakamo in hrepenimo po Kristusovem ponovnem prihodu. Všeč mi je, kar pravi Pavel v Flp 3,15–21. Opisuje nasprotje med načinom življenja sveta – »premišljujejo zemeljske stvari« (v. 19) – in življenjem, ki ga oblikuje upanje na Jezusov ponovni prihod: »Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa« (v. 20).
Resničnost, da je »naša domovina v nebesih«, spremeni vse, tudi to, na kar upamo in kako živimo. To upanje je utrjeno s spoznanjem, da smo vsak dan, ki mine, zares en dan bliže Jezusovemu ponovnemu prihodu.
— Adam R. Holz
V razmislek
Na katere stvari upate v tem svetu? Kako mislite, da vaše upanje v Jezusa vpliva na zemeljske stvari, po katerih hrepenite in upate nanje?
Oče, hvala ti za upanje, ki ga imamo v Jezusa in njegov ponovni prihod. Ko manjše upanje tekmuje za naklonjenost in pozornost mojega srca, mi pomagaj, da dvignem oči k tebi.