Cerkev toplih src

Ko sem bila otrok, sem vsako nedeljo zjutraj in zvečer z veseljem spremljala svojo družino v cerkev. Naš pastor je izžareval veselje in vedno je vključeval otroke v bogoslužje – in me celo spodbujal k pisanju. Učitelji in pastor v nedeljski šoli so mi vcepili ljubezen do Svetega pisma. Nedeljski večeri pa so pogosto pomenili gostujočega govornika ali misijonarja, ki je moje srce spodbudil k misijam. Naša cerkev si je resnično zaslužila slogan, ki ga je ustvaril naš pastor: »Topla cerkev na ulici Coldwater Road«. Ni bila popolna, a bili smo družina. Od tistega dne naprej obiskujem cerkev (tudi ko je bilo težko najti pravo) in posledično sem bila spodbujena in sem rasla v veri.
Tako kot mi danes so tudi kristjani v zgodnji cerkvi potrebovali podporo in spodbudo ter so razumeli pomen srečanj s sokristjani (Apd 2,46). Bili so družina. Skupaj so izgrajevali drug drugega, ko je bilo življenje in služenje Bogu težko. Zbirali so se, da bi molili, preučevali Sveto pismo, slavili Boga, uživali v druženju in skupaj jedli (v. 42). Zaradi tega je Bog dal, da je njihovo število raslo (v. 47).
Iskanje podobno misleče cerkve lahko traja nekaj časa, vendar je ključnega pomena. Sami se težko soočimo z življenjem, zato nam je Bog dal družine in skupnosti. Cerkev je odličen kraj za grajenje skupnosti.

— Alyson Kieda

V razmislek

Zakaj mislite, da je pomembno imeti cerkveno občestvo? Kako vas lahko udeležba v cerkvenih dejavnostih spodbuja?

Dragi Bog, hvala, da si mi dal tvojo cerkev, kjer lahko izvem več o tebi in sem spodbujen.

Vir:

Naš vsakdanji kruh