Čakanje na žetev

13. maj 2026
Leta 1962 sta se Joanne Shetler in Anne Fetzer z avtobusom in peš odpravili na naporno potovanje v divje filipinske gore, da bi oznanjali evangelij ljudem, ki še nikoli niso slišali za Jezusa.
Pet let sta prevajali Sveto pismo v jezik ljudi, a vaščani vasi Balangao niso bili dovzetni zanj. Vendar so pomagali zgraditi osnovno pristajalno stezo, da so lahko tja pripeljali nove zaloge. Nekega dne je priletelo letalo, ki so ga ljudje poimenovali »čarovnija iz drugega sveta«. Pilot je nato na smrt bolno, nosečo vaščanko odpeljal v oddaljeno kliniko. Ko se je letalo kasneje vrnilo z ozdravljeno žensko in njenim zdravim novorojenčkom, so ljudje začeli spraševati o »tem Bogu«, o katerem so slišali. Kmalu je imela vas polno cerkev vernikov.
Vsi, ki oznanjamo Jezusovo zgodbo, doživljamo trenutke malodušja, ko se zdi, da naši poslušalci ne slišijo. Apostol Pavel je vedel, da se to lahko zgodi. Ko je Galačanom razložil pomen setve in žetve evangelija, je spoznal, da se sejalec lahko utrudi. Zato je spodbudil svoje poslušalce: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).           
Prvih pet let dela Joanne in Anne je bilo zagotovo malodušnih. A še naprej sta sejali in sčasoma poželi žetev. Zato se ne naveličajmo (v. 9). Zagotovo bo sporočilo odrešitve želo »večno življenje« (v. 8).
— Dave Branon

V razmislek

Zakaj se včasih utrudite pri oznanjanju evangelija? Kaj je vaše gotovo upanje?
Dragi Bog, prosim, pomagaj mi, da vztrajam in še naprej sejem, ko se zdi, da se bližnji ne zanima za evangelij.

Berilo

Gal 6,7–10

Ključna vrstica

Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Gal 6,9