Božji čas je najboljši

29. avgust 2026
Maro Itoje je bil prvič predlagan za kapetana ragbi zveze kot dinamičen 22-letnik. A ko se ozre nazaj, prizna, da je bil »predrzen in naiven«. Končno je bil leta 2025, osem let pozneje, povišan v kapetana angleške reprezentance ter britanskih in irskih levov. Tridesetletnik je to dolgo čakanje pripisal Gospodu: »Božji čas je vedno najboljši.« Zdaj vodi kot ponižen, bogaboječ športnik, ki z veseljem priznava: »Vse, kar imam, je bilo darilo.«
99-letni Abraham je zelo dobro poznal čakanje, a še vedno se je učil o Božjem pravem času. Približno pred 25 leti mu je Bog obljubil sina. A nič se ni zgodilo. Ko je torej Bog ponovil: »›… in ti dal sina‹ … Abraham je padel na obraz in se zasmejal« (1 Mz 17,16–17). Zdelo se je, da je izgubil upanje.
A Bog mu je zares nameraval dati darilo. Abraham je moral le zaupati. In Gospodova zaveza – njegov posebni, zavezujoči odnos z Abrahamom – se bo prenesla v družini na Izaka in še naprej: »Sklenil bom z njim svojo zavezo kot večno zavezo za njegove potomce za njim« (v. 19). Danes lahko tudi mi uživamo blagoslov te zaveze – odnos z Bogom po Jezusu.
Dolga obdobja čakanja niso znamenje poraza ali da ste pozabljeni. Božji čas – in dar njegove oskrbe – je vedno najboljši. Zaupamo lahko njegovim načrtom; za vedno trdno stojijo, da nas blagoslovijo.
— Chris Wale

V razmislek

Kdaj vam je težko zaupati v Božji čas? Kako vas lahko zgodbi Mara in Abrahama navdihneta k potrpežljivosti?
Nebeški Oče, prosim, odpusti mi, da postanem nepotrpežljiv, ko želim, da nekaj narediš hitro. Pomagaj mi zaupati, da so tvoji načrti resnično najboljši.

Berilo

1 Mz 17,15–22

Ključna vrstica

Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara čez leto dni. 1 Mz 17,21