Božja tolažba

14. januar 2026
Nisem mogla čakati. Z možem sva se ravno vrnila iz trgovine; ko sva zlagala izdelke, sem mrzlično iskala, a nisem mogla najti krofov. Potem sem preverila račun. Ni bilo krofov. Frustrirana sem zaklicala: »Vse, kar sem želela iz trgovine, je bil krof!« Čez petnajst minut mi je mož dal vrečko krofov. Spet se je pogumno spopadel s snegom in se odtihotapil ven, da bi jih kupil. Potem ko sem ga močno stisnila k sebi, sem sramežljivo rekla: »Veseli me, da nisi imel nesreče, ker si želel potešiti mojo željo!«
Običajno se ne razburim tako zelo zaradi krofa. A za menoj je bil čustveno naporen teden in iskala sem tolažbo v hrani – a doživela sem veliko večje veselje zaradi ljubezni in sočutja svojega moža.
Tolažba, ki jo dobimo iz potešitve svojih želja, je vedno kratkotrajna. Kot je apostol Pavel napisal Korinčanom, prihaja resnična – in trajna – tolažba od »Boga vse tolažbe« (2 Kor 1,3).
Pavel je razumel globoke bitke in potrebe svojih bralcev. Tako kot oni se je tudi sam dnevno srečeval s preizkušnjami, vključno s preganjanjem zaradi vere. In ker ga je Bog tolažil, je lahko on tolažil njih (v. 4).
Ko trpimo, se lahko obrnemo na Jezusa, ki ima sočutja in tolažbe v obilju (v. 5). Tam najdemo tolažbo. In ko doživimo njegovo tolažbo, jo lahko izkažemo drugim.
— Alyson Kieda

V razmislek

Kdaj in kako vas je potolažil Bog? Kako bi lahko potolažili druge, ki doživljajo enako preizkušnjo?
Bog vse tolažbe, hvala, da me tolažiš, ko trpim.

Berilo

2 Kor 1,3–11

Ključna vrstica

… Bog vse tolažbe … nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti [druge]. 2 Kor 1,3–4