Bog nas nikoli ne zapusti

27. september 2025
V sveti deželi smo radi hodili po poteh, kjer je hodil Jezus. Zdaj si lažje predstavljam prizore in zvoke iz njegovega zemeljskega življenja. A hoja gor in dol po neravnih kamnih cerkva in podeželja je pustila posledice in domov sem prišla z razbolelimi koleni. A moje bolečine niso bile nič v primerjavi s tistimi, ki so potovali pred več stoletji in niso le izkusili bolečih sklepov, ampak so hudo trpeli – in celo umrli. A Bog je bil z njimi.
Bog je poklical svoje ljudstvo, naj hodi za njim, in jih povabil, naj gredo živet v »lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med« (2 Mz 3,8). Vedel je, da ko bodo vstopili v obljubljeno deželo, se bodo srečali z nevarnostjo nasprotujočih vojska in ovirami, kot so obzidana mesta. Bog je bil z njimi štirideset let, ko so tavali po puščavi, in tudi zdaj jih ne bo zapustil. Obljubil je Jozuetu, novemu voditelju, da bo njegova prisotnost z njimi: »… bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil« (Joz 1,5). Jozue se bo srečeval s težavami in stiskami, biti bo moral močan in pogumen, a Bog mu bo pri tem pomagal.
Mi, ki verujemo v Jezusa, najsi smo poklicani, da ostanemo ali gremo, se bomo srečevali z nevarnostmi, težavami in trpljenjem v tem življenju. A lahko se oklepamo obljub našega Boga, ki nas ne bo nikoli zapustil. Zaradi njega smo lahko tudi mi močni in pogumni.
— Amy Boucher Pye

V razmislek

Ko ste izkušali stiske, kako ste izkusili Božjo prisotnost? Kako se lahko danes obrnete nanj za pomoč, ljubezen in podporo?
Odrešujoči Bog, ko me vodiš skozi pusto deželo in se bojim grozot noči, me pomíri, da si ti z menoj.

Berilo

Joz 1,1–3.5–9

Ključna vrstica

Kakor sem bil z Mojzesom, bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil. Joz 1,5