Bog je čakal

2. januar 2020
Ko je bila Denise Levertov stara le dvanajst let, dolgo pred tem, preden je postala znana pesnica, je bila dovolj samozavestna, da je poslala paket svoje poezije velikemu pesniku T. S. Eliotu. Potem je čakala na odgovor. Presenetljivo ji je Eliot poslal dve strani na roko napisane spodbude. K uvodu v svojo zbirko The Stream and the Sapphire [Potok in safir] je razložila, kako njene pesmi »spremljajo njen prehod od agnosticizma do krščanske vere.« Čudovito je potem prepoznati, kako ena izmed njenih kasnejših pesmi (»Oznanjenje«) pripoveduje o Marijini predaji Bogu. Ker je Denise opazila, da Sveti Duh ni hotel preobremeniti Marije, in njegovo željo, da bi Marija prostovoljno sprejela otroka Kristusa, v središču pesmi gorijo besede: »Bog je čakal.«
V Marijini zgodbi je Levertova prepoznala svojo. Bog je čakal, želel si jo je ljubiti. Ničesar ji ni vsiljeval. Čakal je. Izaija je opisal enako realnost, kako je bil Bog pripravljen in je goreče pričakoval, da zasuje Izrael z nežno ljubeznijo. »Zato GOSPOD čaka, da se vas usmili … da vas potolaži« (30,18). Pripravljen je bil preplaviti svoje ljudstvo z dobroto, vendar je Bog čakal, da so bili pripravljeni sprejeti, kar je ponujal (v. 19).
Čudež je, da se je naš Stvarnik, Odrešenik sveta, odločil, da bo čakal na nas, da ga sprejmemo. Bog, ki bi nas zlahka prevladal, kaže ponižno potrpežljivost. Sveti čaka na nas.
— Winn Collier

V razmislek

Na katerih področjih vašega življenja Bog čaka na vas? Kako bi se mu lahko predali?
Bog, čudi me, da čakaš name. Čakaš? Name? Zato ti zaupam, te želim. Prosim, pridi. Daj mi vsega sebe.

Berilo

Iz 30,8–18

Ključna vrstica

Zato GOSPOD čaka, da se vas usmili. Iz 30,18