Aristotel pri mizi
9. avgust 2025
Aristotel je rekel, da ne more biti nihče prijatelj z bogom. Zakaj? Ker prijateljstvo zahteva enakost in kateri bog bi stopil s svojega nebeškega položaja, da bi postal enak navadnim človeškim bitjem?
Sprašujem se, kaj bi storil Aristotel, če bi bil prisoten pri zadnji večerji (Mt 26,26–35). Kajti tam je Jezus, Stvarnik vsega, ki je zapustil svoj nebeški položaj, da bi postal navaden človek (Flp 2,6–8; Kol 1,16), rekel svojim učencem, da jih ne imenuje več služabnike, ampak prijatelje (Jn 15,15).
Aristotel bi bil tudi presenečen nad tem, kdo sedi za mizo. Tam je bil Matej, Rimljanom naklonjen cestninar, potem Simon, Rimljane obsojajoči zelot (Mt 10,3–4), skupaj z Jakobom in Janezom, »sinovoma groma« (Mr 3,17), ki sta sedela s tihim Filipom. Predstavljam si, da bi Aristotel zmedeno opazoval, ko je Jezus opisoval kruh in vino kot svoje »telo« in »kri«, zlomljeno in prelito v »odpuščanje grehov« (Mt 26,26–28). Kakšen bog bi umrl za navadne smrtnike, celo tiste, ki ga bodo kmalu zapustili (v. 56)?
To je eden izmed razlogov, zakaj je Gospodova večerja tako globoka. Po Jezusu je Bog postal prijatelj z ljudmi in omogočil prijateljstva med tistimi, ki so se razlikovali politično in značajsko. Ko jemo in pijemo pri Gospodovi mizi, proslavljamo tistega, ki je na novo napisal pravila o prijateljstvu, človeškem in božanskem.
Sprašujem se, kaj bi storil Aristotel, če bi bil prisoten pri zadnji večerji (Mt 26,26–35). Kajti tam je Jezus, Stvarnik vsega, ki je zapustil svoj nebeški položaj, da bi postal navaden človek (Flp 2,6–8; Kol 1,16), rekel svojim učencem, da jih ne imenuje več služabnike, ampak prijatelje (Jn 15,15).
Aristotel bi bil tudi presenečen nad tem, kdo sedi za mizo. Tam je bil Matej, Rimljanom naklonjen cestninar, potem Simon, Rimljane obsojajoči zelot (Mt 10,3–4), skupaj z Jakobom in Janezom, »sinovoma groma« (Mr 3,17), ki sta sedela s tihim Filipom. Predstavljam si, da bi Aristotel zmedeno opazoval, ko je Jezus opisoval kruh in vino kot svoje »telo« in »kri«, zlomljeno in prelito v »odpuščanje grehov« (Mt 26,26–28). Kakšen bog bi umrl za navadne smrtnike, celo tiste, ki ga bodo kmalu zapustili (v. 56)?
To je eden izmed razlogov, zakaj je Gospodova večerja tako globoka. Po Jezusu je Bog postal prijatelj z ljudmi in omogočil prijateljstva med tistimi, ki so se razlikovali politično in značajsko. Ko jemo in pijemo pri Gospodovi mizi, proslavljamo tistega, ki je na novo napisal pravila o prijateljstvu, človeškem in božanskem.
— Sheridan Voysey
V razmislek
Kako še Jezus na novo piše pravila o prijateljstvu? Kako lahko njegov zgled pomaga, da danes presežete razlike v odnosih?
Dragi Jezus, hvala, da si me naredil za prijatelja Boga in drugih.