Bog moje sestre

Amina je sprejela Jezusa v državi, kjer je krščanstvo nezakonito. Svojo novo vero je začela oznanjati bratu, ki je zavrnil njene pozive. Potem je zbolel za nevarno pljučno boleznijo. Sam v temni bolnišnični sobi je hlastal za zrakom. Ni bil pripravljen priznati Jezusa kot Božjega Sina in bal se je naglas spregovoriti Jezusovo ime (saj bi ga kdo utegnil slišati!) Zato je zaklical: »Bog moje sestre, prosim, pomagaj mi!« Nenadoma je lahko ponovno zadihal in soba se je nerazložljivo razsvetlila. Njegova pot k veri v Jezusa se je začela tisti dan.
V Prvi Mojzesovi knjigi je imel Abrahamov služabnik nalogo, da najde ženo gospodarjevemu sinu. Najprej je molil k »Bogu mojega gospoda Abrahama« (24,12). Zakaj? Služabnik je vedel, da je Bog rekel Abrahamu: »Iz tebe bom naredil velik narod« (12,2). Bog je ponovil to obljubo (15,2–5) in Abraham je »veroval Gospodu in ta mu je to štel v pravičnost« (v. 6). Služabnik je lahko zaupal »Bogu mojega gospoda Abrahama« (24,26.42.48), ker je bil priča resničnosti Abrahamove vere.
S svojimi besedami vabimo druge, naj hodijo za Jezusom. Še pomembnejše pa je, kako živimo pred njimi. Resničnost pristne vere v edinega pravega Boga veliko pove.
Naj Abrahamov in Aminin Bog uporabi naše življenje, da pritegne druge k sebi.

— Tim Gustafson

V razmislek

Kako ste občutili, da Bog posreduje v vašem življenju? Na kakšne načine vaše življenje razodeva vaše zaupanje vanj?

Modri Oče, naj moje življenje odseva Jezusovo luč v vsem, kar delam. Naj drugi v meni vidijo pristno vero vate – v Boga, ki nas sliši.

Vir:

Naš vsakdanji kruh