Sprostitev odpuščanja
11. marec 2026
»Strah se je spremenil v sovraštvo in nekega dne sem udaril nazaj.« Sy Garte je bil ustrahovan kot najstnik, kar je v njem razvilo jezo, ki ga je sčasoma pripeljala »v brutalnost«. Drugi otroci so ga potem pustili pri miru, a globoka čustva so ostala.
Desetletja kasneje mu je prijatelj kristjan rekel: »Odpustiti jim moraš.« Syjeva jeza je eksplodirala: »Nikoli!« Njegovi mučitelji si tega niso zaslužili.
A ko je Sy končno poskusil odpustiti, se je teža dvignila. »Sovraštvo je bila prva stvar, ki sem jo opustil,« se spominja in kasneje je tudi opustil svoje prepričanje, »da je Božja ljubezen nekaj, česar si nisem zaslužil in ne bi mogel nikoli spoznati.«
Vsi se borimo z nepravičnostjo odpuščanja – tako pri njegovem sprejemanju kot dajanju. Zato je Jezus povedal zgodbo o služabniku, ki je dolgoval gospodarju dolg, za katerega bi potreboval celo življenje, da bi ga odplačal (Mt 18,24). »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil« (v. 27). Ali je bilo to pošteno? Ne, to je bila osupljiva milost!
Potem pa je ta mož, ki mu je bilo odpuščeno, vrgel svojega dolžnika v ječo – nekoga, ki mu je dolgoval relativno majhen znesek (v. 28–30). Kako mu ni mogel odpustiti, potem ko je prejel milost v izobilju? Takšna nepravičnost!
Sy je spoznal, da je odpuščanje drugim povezano s spoznanjem, da nas Bog popolnoma ljubi in nam je odpustil. Naš greh je bil nepoplačljiv dolg iz prilike – ki ga je Jezus izbrisal na križu. Tudi mi lahko osvobodimo druge naše sodbe, ko spoznamo, da nas je Bog osvobodil svoje.
Desetletja kasneje mu je prijatelj kristjan rekel: »Odpustiti jim moraš.« Syjeva jeza je eksplodirala: »Nikoli!« Njegovi mučitelji si tega niso zaslužili.
A ko je Sy končno poskusil odpustiti, se je teža dvignila. »Sovraštvo je bila prva stvar, ki sem jo opustil,« se spominja in kasneje je tudi opustil svoje prepričanje, »da je Božja ljubezen nekaj, česar si nisem zaslužil in ne bi mogel nikoli spoznati.«
Vsi se borimo z nepravičnostjo odpuščanja – tako pri njegovem sprejemanju kot dajanju. Zato je Jezus povedal zgodbo o služabniku, ki je dolgoval gospodarju dolg, za katerega bi potreboval celo življenje, da bi ga odplačal (Mt 18,24). »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil« (v. 27). Ali je bilo to pošteno? Ne, to je bila osupljiva milost!
Potem pa je ta mož, ki mu je bilo odpuščeno, vrgel svojega dolžnika v ječo – nekoga, ki mu je dolgoval relativno majhen znesek (v. 28–30). Kako mu ni mogel odpustiti, potem ko je prejel milost v izobilju? Takšna nepravičnost!
Sy je spoznal, da je odpuščanje drugim povezano s spoznanjem, da nas Bog popolnoma ljubi in nam je odpustil. Naš greh je bil nepoplačljiv dolg iz prilike – ki ga je Jezus izbrisal na križu. Tudi mi lahko osvobodimo druge naše sodbe, ko spoznamo, da nas je Bog osvobodil svoje.
— Chris Wale
V razmislek
Komu vam je težko odpustiti? Kako lahko prepustite svojo bolečino in njegov greh Bogu vse milosti, ki vaju oba neskončno ljubi?
Dragi Jezus, hvala, da si šel na križ, da v celoti plačaš moj dolg greha. Naj me tvoje srce ljubezni in milosti nauči, kako odpustiti tistim, ki so me prizadeli.