Presenetljivo zdravilo za sram
13. januar 2026
Chine se je zdelo, da bo znorela. Ura je bila tri zjutraj in njen dojenček je jokal že štiri ure. Po mesecih pomanjkanja spanja, izčrpana in obupana, ga je dvignila in zavpila: »Zaspi že enkrat!« Potem jo je v trenutku preplavil sram. Dolgo je sanjala, da bo mirna, zadovoljna mama. Zdaj se je počutila kot popolna poraženka.
Tudi če nismo starši, mogoče poznamo sram, ko smo naredili neodpustljivo napako ali se samo počutimo nezadostni. Občutek krivde je lahko produktiven, saj osvetli naše napake in nam omogoča, da jih priznamo in začnemo od začetka. Sram pa je hromeč in povzroči, da se želimo skriti pred drugimi – in celo pred Bogom.
Nekdo, ki je poznal sram, je bil Elija, ki je bil pogumen prerok, potem pa se je prestrašil, ko je kraljica Jezabela grozila, da mu bo vzela življenje (1 Kr 19,1–3). Sam je pobegnil »v puščavo« (v. 4). Tam si je »želel … smrt in rekel: ›Dovolj je; zdaj, Gospod‹« (v. 4). Počutil se je izčrpanega, poraženega in globoko osramočenega in priznal je: »… saj nisem boljši kakor moji očetje« (v. 4).
Kar je Bog najprej naredil za Elija, je morda protiintuitivno. Namesto da bi naslovil duhovne težave, je poskrbel za njegovo telo, tako da mu je dal spanec in hrano (v. 5–7).
Pri občutku krivde se obrnemo na Boga za odpuščanje. Za tiste pa, ki doživljajo sram in izčrpanost, je pogosto Božji prvi dar za nas telesna obnova pred duhovnim ozdravljenjem.
Tudi če nismo starši, mogoče poznamo sram, ko smo naredili neodpustljivo napako ali se samo počutimo nezadostni. Občutek krivde je lahko produktiven, saj osvetli naše napake in nam omogoča, da jih priznamo in začnemo od začetka. Sram pa je hromeč in povzroči, da se želimo skriti pred drugimi – in celo pred Bogom.
Nekdo, ki je poznal sram, je bil Elija, ki je bil pogumen prerok, potem pa se je prestrašil, ko je kraljica Jezabela grozila, da mu bo vzela življenje (1 Kr 19,1–3). Sam je pobegnil »v puščavo« (v. 4). Tam si je »želel … smrt in rekel: ›Dovolj je; zdaj, Gospod‹« (v. 4). Počutil se je izčrpanega, poraženega in globoko osramočenega in priznal je: »… saj nisem boljši kakor moji očetje« (v. 4).
Kar je Bog najprej naredil za Elija, je morda protiintuitivno. Namesto da bi naslovil duhovne težave, je poskrbel za njegovo telo, tako da mu je dal spanec in hrano (v. 5–7).
Pri občutku krivde se obrnemo na Boga za odpuščanje. Za tiste pa, ki doživljajo sram in izčrpanost, je pogosto Božji prvi dar za nas telesna obnova pred duhovnim ozdravljenjem.
— Tanya Marlow
V razmislek
Kako je z vašim prehranjevanjem in spanjem v tem trenutku? Kaj potrebujete od Boga, ko se počutite kot poraženec?
Dragi Jezus, hvala ti, da si na križu vzel nase našo krivdo in odstranil našo sramoto. Prosim, ohrani me in mi pomagaj živeti zate.