Pošlji mi svoje ljudstvo

Ko je moja prijateljica Maritza dobila službo, zaradi katere je morala sama potovati v mnoga različna mesta, se je pogosto počutila osamljeno. A ob večerji nekega dne se je sklonila k meni in mi rekla: »Jen, molila sem in prosila Boga, naj mi pošlje svoje ljudi.« Potem je nadaljevala, da je kmalu začela redno srečevati druge kristjane. Nekoč je srečala tri v enem dnevu!
Ko srečamo druge, ki verujejo v Jezusa, imamo duhovno povezavo. Čeprav je to težko razložiti, to v nas prižge iskrico. Skupno imamo najpomembnejšo stvar, ker verujemo, kar Sveto pismo pravi o Jezusu in kako imamo lahko odnos z Bogom po njem (Rim 10,9).
Najpomembnejše pa je, da Božji Duh živi v vsakem kristjanu in nas tako močno povezuje, da nas Sveto pismo primerja z medsebojno povezanimi deli človeškega telesa. V 1 Kor 12,13 pravi: »V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo« – Kristusovo telo.
Bog pogosto deluje v našem življenju po drugih, ki ga ljubijo, najsi so blizu ali daleč ali novi znanci. V naših najbolj osamljenih trenutkih ga lahko prosimo, naj nam pošlje svoje ljudi – celo ko se ponudimo, naj nas uporabi, da bomo spodbudili druge.

— Jennifer Benson Schuldt

V razmislek

Kam se obrnete, ko se počutite osamljene? Kako je Bog poskrbel za vas v takšnih obdobjih?

Dragi nebeški Oče, hvala, da si me vključil v svojo družino. Prosim, tolaži me v kakršnikoli osamljenosti, ki jo čutim danes.

Vir:

Naš vsakdanji kruh