Ko Bog odpusti

Potem ko je štiriletnik ponesreči razbil redek 3.500-letni vrč iz bronaste dobe, razstavljen v muzeju v Izraelu, je naletel na prijazen in presenetljiv odziv. Zaposleni v muzeju so mu odpustili in ga povabili nazaj. Roee Shafir, ki je predstavljal muzej Hecht, je rekel, da bi to lahko povečalo globalno zanimanje za proces restavriranja in bi lahko navdihnilo dečkovo zanimanje za zgodovino in arheologijo – kar bi bil zdravilen in pozitiven izid.
Zgodba spominja na Božjo prepričljivo izjavo o njegovem odpuščanju po uporu Izraelcev. Uprli so se mu, ko so rotili Mojzesovega brata Arona, naj jim naredi zlato tele, da ga bodo malikovali (2 Mz 32,1). »Ko se je približal taboru in zagledal tele in kólo, se je v Mojzesu vnela jeza: vrgel je plošči [postave] iz rok in ju razbil pod goro« (v. 19).
Po Božjih navodilih je »Mojzes … izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi. Zjutraj je zgodaj vstal in šel na Sinajsko goro« (34,4). Ko je Bog prišel dol, »je šel mimo njega in klical: ›Gospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, … ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh‹« (v. 6–7).
Kakšen globok opomnik. Kljub našim najhujšim grehom nam Bog še vedno odpušča. Hrepeni po tem, da bi nas obnovil.

— Patricia Raybon

V razmislek

Kakšne grehe vam je Bog odpustil? Zakaj je njegovo odpuščanje čudovit dar milosti?

Ko te moj greh jezi ali razočara, dragi Bog, me povabi nazaj v usmiljenje tvoje ljubezni z odpuščanjem.

Vir:

Naš vsakdanji kruh