Svet nesmrtnih
4. september 2025
Čigave poti se bodo morda danes prekrižale z vašimi?
Razen tistih, ki jih poznate in imate radi, vaš seznam morda ni videti nič posebnega. C. S. Lewis pa bi to izjavo verjetno spodbijal. »Ni navadnih ljudi,« pravi. V svoji knjigi The Weight of Glory [Teža slave] pričakuje večnost, kjer bomo uživali v Božji prisotnosti ali pa bomo pregnani izpred njegovega obličja. Zato nas opominja: »Nesmrtni so tisti, s katerimi se šalimo, delamo, se poročamo, jih zaničujemo in izkoriščamo – nesmrtne grozote ali večni sijaji.«
To se mi zdi hkrati zahtevno in prepričljivo. Enostavno je videti ljudi okrog sebe samo kot ljudi. Nekatere prijazne, druge pa, iskreno rečeno, naporne. Da pa bi videli vsakega človeka kot nesmrtno bitje z neskončno vrednostjo? Zagotovo mora biti to načelo v ozadju Pavlovega navodila Titu: »Opozarjaj jih, naj bodo … pripravljeni za vsako dobro delo. Naj nikogar ne preklinjajo, naj ne bodo prepirljivi, ampak prijazni; izkazujejo naj kar največjo krotkost vsem ljudem« (Tit 3,1–2).
Tako naj ne bi živeli iz dolžnosti ali nekakšnega »višjega dobrega«. Pač pa: »To je dobro in ljudem koristno« (v. 8), ker s tem razodevajo samo srce Boga. »Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil« (v. 4–5).
Vsak, ki ga srečamo danes, je nesmrten in dragocen. Iščimo Gospoda, da bi lahko odražali njegovo »dobroto in ljubezen« in povabili nesmrtne duše, naj najdejo večni počitek v njem.
Razen tistih, ki jih poznate in imate radi, vaš seznam morda ni videti nič posebnega. C. S. Lewis pa bi to izjavo verjetno spodbijal. »Ni navadnih ljudi,« pravi. V svoji knjigi The Weight of Glory [Teža slave] pričakuje večnost, kjer bomo uživali v Božji prisotnosti ali pa bomo pregnani izpred njegovega obličja. Zato nas opominja: »Nesmrtni so tisti, s katerimi se šalimo, delamo, se poročamo, jih zaničujemo in izkoriščamo – nesmrtne grozote ali večni sijaji.«
To se mi zdi hkrati zahtevno in prepričljivo. Enostavno je videti ljudi okrog sebe samo kot ljudi. Nekatere prijazne, druge pa, iskreno rečeno, naporne. Da pa bi videli vsakega človeka kot nesmrtno bitje z neskončno vrednostjo? Zagotovo mora biti to načelo v ozadju Pavlovega navodila Titu: »Opozarjaj jih, naj bodo … pripravljeni za vsako dobro delo. Naj nikogar ne preklinjajo, naj ne bodo prepirljivi, ampak prijazni; izkazujejo naj kar največjo krotkost vsem ljudem« (Tit 3,1–2).
Tako naj ne bi živeli iz dolžnosti ali nekakšnega »višjega dobrega«. Pač pa: »To je dobro in ljudem koristno« (v. 8), ker s tem razodevajo samo srce Boga. »Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil« (v. 4–5).
Vsak, ki ga srečamo danes, je nesmrten in dragocen. Iščimo Gospoda, da bi lahko odražali njegovo »dobroto in ljubezen« in povabili nesmrtne duše, naj najdejo večni počitek v njem.
— Chris Wale
V razmislek
Ali gledate na ljudi iz večne perspektive? Kako lahko dovolite, da Božja dobrota in ljubezen oblikujeta vaše srce, da se bo vse bolj nagibalo k drugim?
Nebeški Oče, hvala, da si me rešil po svojem usmiljenju, zaradi svoje dobrotljivosti. Pomagaj mi, da se bom spominjal, da je ta odrešitev na voljo vsakemu človeku, ki ga danes srečam.