Napolnjeni do prekipevanja
11. avgust 2025
Ko sva s petletnim sinom brala njegovo Sveto pismo, sem komentiral, da si Jezus naredi dom v nas. Zamišljeno me je vprašal: »Ali se torej Bog prilega v nas?«
Za trenutek sem obstal. Če rečem da, to zveni, kot da je Bog res majhen. Če rečem ne, to zveni, kot da se ne strinjam z Jezusom. Potem sem spoznal, da se osredotočam na napačno stvar – ne gre za to, da se Bog prilega v nas, ampak da nas napolnjuje.
Jezus napolnjuje celotno vesolje (Ef 4,10). Torej ne, ne prilega se v majhna, omejena človeška bitja. Vendar nas napolnjuje s svojo prisotnostjo, ljubeznijo in dobroto. Zato je Pavel molil, da bi Efežani »mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, …, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti« (3,18–19).
Ko dovolimo Jezusu vse več prostora, da »prebiva v [naših] srcih« (v. 17), tako da počivamo v njegovi prisotnosti in ostajamo ukoreninjeni v njegovi besedi, nas napolnjuje s seboj. Ko še naprej prebiva v nas, odkrivamo več stvari o njem, v katerih uživamo. Kmalu postanemo kot skodelice, ki ne morejo obdržati vsega, kar je izlito vanje; življenje, ljubezen in dobrota Jezusa prekipevajo iz nas in se izlivajo na tiste okrog nas.
Za trenutek sem obstal. Če rečem da, to zveni, kot da je Bog res majhen. Če rečem ne, to zveni, kot da se ne strinjam z Jezusom. Potem sem spoznal, da se osredotočam na napačno stvar – ne gre za to, da se Bog prilega v nas, ampak da nas napolnjuje.
Jezus napolnjuje celotno vesolje (Ef 4,10). Torej ne, ne prilega se v majhna, omejena človeška bitja. Vendar nas napolnjuje s svojo prisotnostjo, ljubeznijo in dobroto. Zato je Pavel molil, da bi Efežani »mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, …, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti« (3,18–19).
Ko dovolimo Jezusu vse več prostora, da »prebiva v [naših] srcih« (v. 17), tako da počivamo v njegovi prisotnosti in ostajamo ukoreninjeni v njegovi besedi, nas napolnjuje s seboj. Ko še naprej prebiva v nas, odkrivamo več stvari o njem, v katerih uživamo. Kmalu postanemo kot skodelice, ki ne morejo obdržati vsega, kar je izlito vanje; življenje, ljubezen in dobrota Jezusa prekipevajo iz nas in se izlivajo na tiste okrog nas.
— Chris Wale
V razmislek
Kako pogosto preprosto premišljujete, »kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina [Kristusove ljubezni]«? Kako mu lahko daste več prostora v svojem življenju?
Bog, hvala ti za tvojo neskončno in zadovoljujočo prisotnost. Prosim, napolni me s svojo ljubeznijo in dobroto, ko danes počivam pri tebi in premišljujem o tvoji ljubezni.