Vztrajanje v molitvi

22. julij 2025
Ko je Roystonova hči Hannah utrpela možgansko krvavitev, ki je vodila v komo, se je s svojo družino vedno znova obračal na Boga v molitvi. V mesecih čakanja so se oklepali drug drugega – in Boga. Vera njihove družine se je prebudila, kot je rekel Royston: »Boga nismo še nikoli čutili tako blizu.« Ves čas stiske so dobivali »obnovo vere, naj vztrajajo v molitvi« kot »vdova iz Lk 18.«
Royston se je navezal na Jezusovo zgodbo o vdovi, ki je nenehno iskala pravico od mestnega sodnika; Jezus jo je povedal, da bi ponazoril, »kako morajo vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Ta žena se je nenehno obračala na sodnika, ki ji je od naveličanosti končno ugodil. Jezus je primerjal brezbrižnega sodnika z Bogom: »Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu?« (v. 7).
Čeprav Kristusova zgodba omenja brezbrižnega sodnika, so se družinski člani počutili spodbujeni, naj molijo za Hannah, ko so prosili resnično pravičnega in ljubečega Boga za olajšanje in pomoč. Počutili so se, kot da so se mu še bolj približali: »Ko iščemo Boga, … je skoraj tako, kot da smo mi tisti, ki smo se resnično prebudili iz dremeža.« Po mnogih mesecih se je Hannah zbudila iz kome in počasi okreva.
Ko se približamo Bogu, sliši naše prošnje in nam odgovori v skladu s svojo milostjo. Vabi nas, naj vpijemo k njemu noč in dan.
— Amy Boucher Pye

V razmislek

Kako lahko spremenite svoje boje v molitev? Kako je Bog odgovoril na vaše prošnje?
Ljubeči Bog, zahvaljujem se ti, da nisi kot krivični in brezbrižni sodnik, ampak me ljubiš in skrbiš zame.

Berilo

Lk 18,1–8

Ključna vrstica

Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Lk 18,7