Življenje v vejah

1. maj 2020
Ko sem prijateljici pripovedovala o vrtiljaku čustev po stresnem tednu, je pozorno poslušala. Potem mi je rekla, naj pogledam skozi okno drevesa čudovitih jesenskih oranžnih in zlatih barv, kako se njihove veje majejo v vetru.
Opozorila me je, da se debla v vetru sploh ne majejo in razložila: »Tudi mi smo jim malo podobni. Ko življenje piha v nas iz vsake smeri, bodo seveda naša čustva šla gor in dol in vsenaokrog. A včasih živimo, kot da imamo samo veje. Želim ti pomagati spoznati, da je tvoje deblo Jezus. Na ta način ne boš živela v svojih vejah, celo ko te bo življenje vleklo na vse strani. Še vedno boš na varnem in stabilna.«
To je podoba, ki sem si jo zapomnila; podobna je podobi, ki jo je Pavel omenil novim kristjanom v Efezu. Ko jih je spomnil na Božji neverjetni dar – novo življenje izrednega namena in vrednosti (Ef 2,6–10), je izrazil svoje hrepenenje, da bi postali »ukoreninjeni in utemeljeni« v Kristusovi ljubezni (3,17), da ne bi bili več kot tisti, »ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka« (4,14).
Sami se zlahka počutimo negotove in krhke, premetavajo nas naši strahovi in negotovosti. A ko rastemo v svoji pravi identiteti v Kristusu (v. 22–24), lahko izkusimo globok mir z Bogom in drug z drugim (v. 3), saj nas hrani in ohranja Kristusova moč in lepota (v. 15–16).
— Monica BrandsV RAZMISLEK: Kdaj najbolj čutite, da vas življenjske težave »premetavajo sem ter tja«? Kako vas lahko spominjanje na vašo identiteto v Jezusu spodbudi in okrepi?MISEL/
Jezus, hvala za čudovito dobro novico, da moč, ki jo potrebujemo, da se upiramo življenjskim težavam, ni naša. Pomagaj nam pognati še globlje korenine v tvojo ljubezen in naše mesto v tvoji družini.

Berilo

Ef 4,14–24

Ključna vrstica

Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni … Ef 3,17