Žalujoči in hvaležni
5. oktober 2022
Ko je moja mama umrla, je prišla ena izmed bolnic z rakom k meni. »Vaša mama je bila tako prijazna do mene,« je rekla hlipajoč. »Žal mi je, da je umrla … namesto mene.«
»Moja mama vas je imela rada,« sem rekla. »Molili sva, da bi vam Bog omogočil videti svoja fanta odrasti.« Držala sem jo za roke in jokala z njo ter prosila Boga, naj ji pomaga žalovati v miru. Zahvalila sem se mu tudi za njeno remisijo, zaradi katere je lahko še naprej ljubila svojega moža in odraščajoča otroka.
Sveto pismo odkriva zapletenost žalovanja, ko je Job izgubil vse, tudi vse svoje otroke. Job je žaloval in »padel na tla in molil« (Job 1,20). S srce parajočim in upanja polnim dejanjem predaje in izrazom hvaležnosti je rekel: »Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!« (v. 21). Čeprav se je Job močno boril kasneje v svojem žalovanju in ko je Bog ponovno gradil njegovo življenje, je v tem trenutku sprejel Božjo avtoriteto nad dobrimi in slabimi situacijami in se je je celo veselil.
Bog razume številne načine, kako predelamo svoja čustva in se borimo z njimi. Vabi nas, naj žalujemo iskreno in z ranljivostjo. Tudi ko se zdi žalost neskončna in neznosna, Bog potrjuje, da se ni in se ne bo spremenil. S to obljubo nas Bog tolaži in nam daje moč, da smo hvaležni za njegovo prisotnost.
»Moja mama vas je imela rada,« sem rekla. »Molili sva, da bi vam Bog omogočil videti svoja fanta odrasti.« Držala sem jo za roke in jokala z njo ter prosila Boga, naj ji pomaga žalovati v miru. Zahvalila sem se mu tudi za njeno remisijo, zaradi katere je lahko še naprej ljubila svojega moža in odraščajoča otroka.
Sveto pismo odkriva zapletenost žalovanja, ko je Job izgubil vse, tudi vse svoje otroke. Job je žaloval in »padel na tla in molil« (Job 1,20). S srce parajočim in upanja polnim dejanjem predaje in izrazom hvaležnosti je rekel: »Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!« (v. 21). Čeprav se je Job močno boril kasneje v svojem žalovanju in ko je Bog ponovno gradil njegovo življenje, je v tem trenutku sprejel Božjo avtoriteto nad dobrimi in slabimi situacijami in se je je celo veselil.
Bog razume številne načine, kako predelamo svoja čustva in se borimo z njimi. Vabi nas, naj žalujemo iskreno in z ranljivostjo. Tudi ko se zdi žalost neskončna in neznosna, Bog potrjuje, da se ni in se ne bo spremenil. S to obljubo nas Bog tolaži in nam daje moč, da smo hvaležni za njegovo prisotnost.
— Xochitl Dixon
V razmislek
Kdaj ste izkusili hvaležnost do Boga, ko ste žalovali ob veliki izgubi? Kako je Bog razodel svojo prisotnost, ko ste se počutili sami ali nerazumljeni v svoji žalosti?
Sočutni Bog, hvala ti, da me poznaš in nosiš skozi vsak korak mojega procesa žalovanja.