Veselje v dajanju
7. junij 2024
Ko je bil Kerijin mladi sin na še eni operaciji, povezani z mišično distrofijo, je želela preusmeriti svoje misli z družinske situacije in narediti nekaj za nekoga drugega. Zato je zbrala sinove le malo obrabljene čevlje, ki jih je prerasel, in jih podarila misijonarski organizaciji. Njeno dajanje je spodbudilo prijatelje in družinske člane in celo sosede, da se ji pridružijo, in kmalu so podarili več kot dvesto parov čevljev!
Čeprav naj bi zbiranje čevljev blagoslovilo druge, se Keri zdi, da je bila njena družina še bolj blagoslovljena. »Cela izkušnja je dvignila našega duha in nam pomagala, da smo se osredotočili navzven.«
Pavel je razumel, kako pomembno je, da kristjani velikodušno dajejo. Na svoji poti v Jeruzalem se je Pavel ustavil v Efezu. Vedel je, da bo to verjetno njegov zadnji obisk ljudi v cerkvi, ki jo je tam ustanovil. V svojem poslovilnem nagovoru cerkvenim starešinam jih je spomnil, da je sam pridno delal v službi Bogu (Apd 20,17–20), in jih spodbudil, naj ravnajo enako (v. 35). Potem je zaključil z Jezusovimi besedami: »Večja sreča je dajati kakor prejemati« (v. 35).
Jezus želi, da prostovoljno in ponižno dajemo sebe (Lk 6,38). Ko mu zaupamo, da nas bo vodil, nam bo dal priložnosti, da tako ravnamo. Tako kot Kerijina družina bomo morda presenečeni nad veseljem, ki ga bomo izkusili zaradi tega.
Čeprav naj bi zbiranje čevljev blagoslovilo druge, se Keri zdi, da je bila njena družina še bolj blagoslovljena. »Cela izkušnja je dvignila našega duha in nam pomagala, da smo se osredotočili navzven.«
Pavel je razumel, kako pomembno je, da kristjani velikodušno dajejo. Na svoji poti v Jeruzalem se je Pavel ustavil v Efezu. Vedel je, da bo to verjetno njegov zadnji obisk ljudi v cerkvi, ki jo je tam ustanovil. V svojem poslovilnem nagovoru cerkvenim starešinam jih je spomnil, da je sam pridno delal v službi Bogu (Apd 20,17–20), in jih spodbudil, naj ravnajo enako (v. 35). Potem je zaključil z Jezusovimi besedami: »Večja sreča je dajati kakor prejemati« (v. 35).
Jezus želi, da prostovoljno in ponižno dajemo sebe (Lk 6,38). Ko mu zaupamo, da nas bo vodil, nam bo dal priložnosti, da tako ravnamo. Tako kot Kerijina družina bomo morda presenečeni nad veseljem, ki ga bomo izkusili zaradi tega.
— Alyson Kieda
V razmislek
Na kakšen način vas morda Bog kliče, da dajete od sebe za drugega? Kdaj ste velikodušno darovali nekomu?
Dragi Oče, pomagaj mi prostovoljno darovati moj čas in vire drugim.