V Božjih rokah

1. junij 2023
Osemnajsti rojstni dan je predstavljal začetek novega obdobja v življenju moje hčere; po zakonu je bila odrasla in je imela pravico, da voli na prihodnjih volitvah in kmalu se bo po koncu študija podala v življenje. Ta sprememba je vame vsadila občutek nujnosti – z njo sem imela dragocene trenutke pod mojo streho, da bi ji podelila modrost, ki jo je potrebovala, da bi se srečala s svetom sama, kako upravljati finance, ostati budna za svet in sprejemati zdrave odločitve.
Moj občutek dolžnosti, da opremim svojo hčer za življenje, je bil razumljiv. Navsezadnje sem jo ljubila in želela, da uspeva. Vendar sem spoznala, da čeprav imam pomembno vlogo, ni bilo samo to – niti ne primarno – moja naloga. V Pavlovih besedah Tesaloničanom – skupini ljudi, ki jih je imel za svoje otroke v veri, ker jih je učil o Jezusu – jih je spodbujal, naj pomagajo drug drugemu (1 Tes 5,14–15), a nazadnje je prepustil njihovo rast Bogu. Potrdil je, da jih bo Bog posvetil (v. 23).
Pavel je zaupal Bogu, da bo storil, česar sam ni mogel – da jim bo pripravil »duha, dušo in telo« za Jezusov ponovni prihod (v. 23). Čeprav so njegova pisma Tesaloničanom vsebovala navodila, nas njegovo zaupanje v Boga za njihovo dobrobit in pripravljenost uči, da je rast v življenju tistih, ki jih imamo radi, navsezadnje v Božjih rokah (1 Kor 3,6).
— Kirsten Holmberg

V razmislek

Kako ste opazili, da vam Bog pomaga rasti v njem? Čigavo rast mu morate zaupati?
Oče, hvala, da si začetnik in dopolnitelj moje duhovne rasti. Prosim, pomagaj mi, da ti bom zaupal za to dobro delo.

Berilo

1 Tes 5,12–28

Ključna vrstica

On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. 1 Tes 5,24