Utrujeni šotori
3. maj 2023
»Šotor je utrujen!« To so bile besede mojega prijatelja Paula, ki je pastor cerkve v Nairobiju, v Keniji. Od leta 2015 skupnost časti Boga na mestu, podobnem šotoru. Paul zdaj piše: »Naš šotor je obrabljen in pušča, kadar dežuje.«
Besede mojega prijatelja o slabostih njihovega šotora nas spominjajo na besede apostola Pavla o krhkosti našega človeškega obstoja. »Čeprav naš zunanji človek razpada … Dokler namreč živimo v tem šotoru, vzdihujemo in teži nas« (2 Kor 4,16; 5,4).
Čeprav se začnemo relativno zgodaj v življenju zavedati svojega krhkega človeškega obstoja, se ga z leti vse bolj zavedamo. Čas prazni naše žepe. Vitalnost mladosti se obotavljaje predaja resničnosti staranja (gl. Prd 12,1–7). Naša telesa – naši šotori – se utrudijo.
A ni treba, da utrujeni šotori pomenijo utrujeno zaupanje. Ni treba, da upanje in srce zbledita, ko se staramo. »Zato ne omagujemo,« pravi apostol (2 Kor 4,16). Tisti, ki je ustvaril naša telesa, se je tam udomačil po svojem Duhu. In ko nam to telo ne bo moglo nič več služiti, bomo imeli prebivališče, ki se ga ne bo dalo zlomiti in ki ne bo bolelo – imeli bomo »v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki je niso naredile roke in je večna« (5,1).
Besede mojega prijatelja o slabostih njihovega šotora nas spominjajo na besede apostola Pavla o krhkosti našega človeškega obstoja. »Čeprav naš zunanji človek razpada … Dokler namreč živimo v tem šotoru, vzdihujemo in teži nas« (2 Kor 4,16; 5,4).
Čeprav se začnemo relativno zgodaj v življenju zavedati svojega krhkega človeškega obstoja, se ga z leti vse bolj zavedamo. Čas prazni naše žepe. Vitalnost mladosti se obotavljaje predaja resničnosti staranja (gl. Prd 12,1–7). Naša telesa – naši šotori – se utrudijo.
A ni treba, da utrujeni šotori pomenijo utrujeno zaupanje. Ni treba, da upanje in srce zbledita, ko se staramo. »Zato ne omagujemo,« pravi apostol (2 Kor 4,16). Tisti, ki je ustvaril naša telesa, se je tam udomačil po svojem Duhu. In ko nam to telo ne bo moglo nič več služiti, bomo imeli prebivališče, ki se ga ne bo dalo zlomiti in ki ne bo bolelo – imeli bomo »v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki je niso naredile roke in je večna« (5,1).
— Arthur Jackson
V razmislek
Kako se počutite, ko veste, da Kristus prebiva v vas po svojem Duhu (5,5)? Ko »vzdihujete«, kako vam molitev pomaga?
Oče, hvala ti za tvojo nenehno prisotnost. Ko mi je fizično neprijetno, mi pomagaj, da ti bom zaupal, ko pričakujem večno prebivališče, ki bo trajalo za vedno.