Tvoj del, Božji del

11. oktober 2022
Ko so mojo prijateljico Janice prosili, naj že po nekaj letih službe vodi svoj oddelek, se je počutila preobremenjeno. Molila je za to in čutila je, da jo Bog nagovarja, naj sprejme ponudbo – a vseeno jo je bilo strah, da ne bo zmogla odgovornosti. »Kako lahko vodim s tako malo izkušnjami?« je vprašala Boga. »Zakaj bi me postavil sem, če mi ne bo uspelo?«
Kasneje je Janice brala o Božjem klicu Abramu v 1 Mz 12 in opazila, da je bil njegov del, naj gre »v deželo, ki ti jo bom pokazal. … Abram je šel« (v. 1, 4). To je bila radikalna selitev, ker v starem svetu ni nihče zapustil svojih korenin. A Bog ga je prosil, naj mu zaupa, tako da za seboj pusti vse, kar pozna, Bog pa bo storil ostalo. Identiteta? Postal boš velik narod. Skrb? Blagoslovil te bom. Ugled? Veliko ime. Namen? V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. Po poti je naredil nekaj velikih napak, ampak »po veri je bil Abraham pokoren, … Odšel je, ne da bi vedel, kam gre« (Heb 11,8).
To spoznanje je dvignilo veliko breme z Janicinega srca. »Ni mi treba skrbeti, ali mi bo ›uspelo‹ v službi,« mi je kasneje povedala. »Osredotočiti se moram na zaupanje Bogu, da mi bo omogočil opraviti delo.« Ko Bog da vero, ki jo potrebujemo, mu zaupajmo z vsem svojim življenjem.
— Leslie Koh

V razmislek

Kakšne skrbi imate glede svojih zadolžitev? Kako vas Bog prosi, da mu zaupajte v vaših sedanjih okoliščinah?
Dragi Bog, želim ti predati svoje strahove in skrbi glede uspeha v mojih vlogah in zadolžitvah. Prosim, pomagaj mi opraviti moj del, tako kot ti opravljaš svojega.

Berilo

1 Mz 12,1–9

Ključna vrstica

Pojdi … v deželo, ki ti jo bom pokazal. … Abram je šel. 1 Mz 12,1.4