Trakovi, prekratki za uporabo
24. april 2023
Varčnost tete Margarete je bila legendarna. Ko je umrla, so njene nečakinje začele nostalgično grenko-sladko nalogo sortiranja njenega imetja. V predalu so našle v majhni plastični vrečki lepo urejene kratke trakove. Na oznaki je pisalo: »Trakovi, prekratki za uporabo.«
Kaj bi motiviralo nekoga, da bi obdržal in razvrstil nekaj, za kar je vedel, da ni uporabno? Mogoče je ta oseba nekoč poznala izredno pomanjkanje.
Ko so Izraelci pobegnili iz suženjstva v Egiptu, so za seboj pustili težko življenje. A kmalu so pozabili na Božjo čudodelno roko v svojem izgonu in se začeli pritoževati nad pomanjkanjem hrane.
Bog je želel, da mu zaupajo. Priskrbel je mano za njihovo hrano v puščavi in rekel Mojzesu: »Ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane« (2 Mz 16,4). Bog jim je tudi naročil, naj šesti dan naberejo dvakrat toliko, saj na sobotni dan mane ne bo (v. 5, 25). Nekateri Izraelci so poslušali. Nekateri niso in posledice so bile predvidljive (v. 27–28).
V času obilja in v času obupa smo v skušnjavi, da bi se skušali oklepati, kopičiti v obupnem poskusu po nadzoru. Nobene potrebe ni, da vse vzamemo v svoje razburjene roke. Ni treba, da shranjujemo »ostanke trakov« – ali da karkoli kopičimo. Naša vera je v Boga, ki je obljubil: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil« (Heb 13,5).
Kaj bi motiviralo nekoga, da bi obdržal in razvrstil nekaj, za kar je vedel, da ni uporabno? Mogoče je ta oseba nekoč poznala izredno pomanjkanje.
Ko so Izraelci pobegnili iz suženjstva v Egiptu, so za seboj pustili težko življenje. A kmalu so pozabili na Božjo čudodelno roko v svojem izgonu in se začeli pritoževati nad pomanjkanjem hrane.
Bog je želel, da mu zaupajo. Priskrbel je mano za njihovo hrano v puščavi in rekel Mojzesu: »Ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane« (2 Mz 16,4). Bog jim je tudi naročil, naj šesti dan naberejo dvakrat toliko, saj na sobotni dan mane ne bo (v. 5, 25). Nekateri Izraelci so poslušali. Nekateri niso in posledice so bile predvidljive (v. 27–28).
V času obilja in v času obupa smo v skušnjavi, da bi se skušali oklepati, kopičiti v obupnem poskusu po nadzoru. Nobene potrebe ni, da vse vzamemo v svoje razburjene roke. Ni treba, da shranjujemo »ostanke trakov« – ali da karkoli kopičimo. Naša vera je v Boga, ki je obljubil: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil« (Heb 13,5).
— Tim Gustafson
V razmislek
Na kakšne načine včasih vzamete stvari v svoje roke? Kako se je Bog izkazal za zvestega v vaši preteklosti?
Oče, pomagaj mi, da te bom držal za besedo in ti zaupal v vsem.