Srečevanje v Jezusu

1. april 2024
Ko sem šla skozi daljše obdobje čustvene in duhovne bolečine in bitke zaradi težkih okoliščin v svojem življenju, bi se zlahka umaknila iz cerkve. (In včasih sem se spraševala: Zakaj bi se trudila?) A čutila sem se obvezano, da grem vsako nedeljo v cerkev.
Čeprav je moja situacija ostala enaka mnogo dolgih let, so čaščenje in zbiranje z drugimi kristjani na bogoslužjih, molitvena srečanja in preučevanje Svetega pisma priskrbeli spodbudo, ki sem jo potrebovala, da vztrajam in ostanem polna upanja. Pogosto sem ne samo slišala spodbudno sporočilo ali učenje, prejela sem tudi tolažbo, poslušanje ali objem, ki sem jih potrebovala od drugih.
Pisec Pisma Hebrejcem je napisal: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo« (Heb 10,25). Ta pisec je vedel, da ko se srečujemo s stiskami in težavami, bomo potrebovali potrditev od drugih – in drugi našo. Ta pisec je opomnil bralce: »Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja« in »… se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom« (v. 23–24). To je velik del spodbujanja. Zato nas Bog vodi, naj se zbiramo. Nekdo morda potrebuje vašo ljubečo spodbudo in morda boste presenečeni, kaj boste dobili v zameno.
— Alyson Kieda

V razmislek

Kdaj ste se po bogoslužju počutili spodbujene? Kdo potrebuje vašo podporo in potrditev?
Ljubeči Bog, pomagaj mi, da se ne bom nehal zbirati z drugimi kristjani, ampak da bomo skupaj izkusili tvoj mir in ljubezen.

Berilo

Heb 10,19–25

Ključna vrstica

Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo. Heb 10,25