Spomin skupnosti

2. maj 2020
V svoji knjigi Restless Faith [Nemirna vera] teolog Richard Mouw govori o tem, kako pomembno je, da se spominjamo naukov iz preteklosti. Navaja sociologa Roberta Bellaha, ki je rekel: »Zdravi narodi morajo biti ›spominske skupnosti.‹« Bellah je razširil to načelo na druge družbene vezi, kot so družine. Spominjanje je pomemben del življenja v skupnosti.
Sveto pismo nas prav tako uči vrednosti spomina skupnosti. Izraelci so imeli praznik pashe, da bi jih spominjal na to, kar je Bog storil, da bi jih rešil iz suženjstva v Egiptu (gl. 2 Mz 12,1–30). Še vedno Judje po vsem svetu vsako pomlad ponovno obiskujejo ta bogati spomin skupnosti.
Praznik pashe ima velik pomen tudi za kristjane, saj je pasha vedno kazala na delo Mesija na križu. Med pasho, v noči pred križem, je Jezus vzpostavil svojo spominsko mizo. Lk 22,19 piše: »In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: ›To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.‹«
Vsakič, ko se zberemo za Gospodovo mizo in praznujemo Gospodovo večerjo, se spominjamo, da nas je Kristus rešil iz suženjstva greha in nam dal večno življenje. Naj nas odrešujoča Jezusova ljubezen spominja na to, da se je vredno spominjati njegovega križa – skupaj.
— Bill CrowderV RAZMISLEK: Zakaj je vredno obhajati Gospodovo večerjo z drugimi kristjani? Kako nas ta skupni dogodek spominja na Jezusovo požrtvovalno ljubezen?MISEL/
Hvala ti, Oče, za dar tvojega Sina. Hvala tudi za to, da nam je dal otipljiv način, kako se spominjati njegove žrtve.
Preberite For This He Came, Jesus’ Journey to the Cross [Za to je prišel, Jezusova pot na križ] na discoveryseries.org/hp191.

Berilo

Lk 22,14–23

Ključna vrstica

In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Lk 22,19