Razširjene roke

12. maj 2020
Saydee in njegova družina imajo filozofijo »odprte roke in odprt dom«. Ljudje so vedno dobrodošli v njihovem domu, »še posebej tisti, ki so v stiski,« pravi. To je takšen dom, v kakršnem je odraščal v Liberiji z devetimi brati in sestrami. Njihovi starši so vedno sprejemali druge v svojo družino. Pravi: »Rasli smo kot skupnost. Imeli smo se radi. Vsak je bil odgovoren za vsakogar. Moje oče nas je učil, da se moramo imeti radi, skrbeti drug za drugega in se ščititi.«
Ko je bil kralj David v stiski, je našel takšno vrsto ljubeče skrbi v Bogu. Ps 18 in 2 Sam 22 zapišeta njegovo hvalnico Bogu za to, kako je bil Bog njegovo zatočišče skozi vse življenje. Spominjal se je: »Ko mi je bilo tesno, sem klical GOSPODA, k svojemu Bogu sem klical. Slišal je moj glas iz svojega templja, moje vpitje je prišlo v njegova ušesa« (2 Sam 22,7). Bog ga je velikokrat rešil pred sovražniki, tudi pred kraljem Savlom. Hvalil je Boga, da je njegova trdnjava in njegov osvoboditelj, h kateremu se zateka (v. 2–3).
Čeprav so naše stiske morda majhne v primerjavi z Davidovimi, nas Bog vabi, naj stečemo k njemu, da bomo našli zatočišče, po katerem hrepenimo. Njegove roke so vedno razširjene. »Zato te [bomo slavili], GOSPOD, med narodi« (v. 50).
— Anne CetasV RAZMISLEK: Kdaj vam je bil Bog zatočišče? Kako lahko nekomu drugemu pomagate, da se zateče k njemu?MISEL/
Bog, hvaležen sem, da si ti vedno bil in vedno boš moje varno zatočišče, kamor se lahko zatečem.

Berilo

2 Sam 22,1–7.17–20

Ključna vrstica

Ko mi je bilo tesno, sem klical GOSPODA … moje vpitje je prišlo v njegova ušesa. 2 Sam 22,7