Partnerstvo z Bogom

26. november 2024
Ko sta se moja prijateljica in njen mož trudila zanositi, so zdravniki priporočali, da prijateljica opravi zdravstveni poseg. A oklevala je. »Ali naj ne bi bila molitev dovolj, da uredi najin problem?« je vprašala. »Ali res potrebujem ta poseg?« Prijateljica je skušala doumeti, kakšno vlogo imajo človeška dejanja v videnju Božjega dela.
Tukaj nam lahko pomaga Jezusova zgodba, ko je nahranil množice (Mr 6,35–44). Morda vemo, kako se zgodba konča – tisoči so čudežno nahranjeni samo z malo kruha in nekaj ribami (v. 42). Toda ali ste opazili, kdo naj bi nahranil množico? Učenci (v. 37). In kdo priskrbi hrano? Oni (v. 38). Kdo razdeli hrano in potem pospravi? Učenci (v. 39–43). »Dajte jim vi jesti,« je rekel Jezus (v. 37). Jezus je naredil čudež, a zgodil se je, ko so učenci delovali.
Dober pridelek je dar od Boga (Ps 65,10–11), a kmet mora kljub temu obdelovati zemljo. Jezus je obljubil Petru »ulov« rib, a ribič je moral kljub temu vreči svoje mreže (Lk 5,4–6). Bog lahko skrbi za zemljo in dela čudeže brez nas, a običajno se odloči, da bo deloval v božansko-človeškem partnerstvu.
Moja prijateljica je šla na poseg in kasneje uspešno zanosila. Čeprav to ni formula za čudež, je bilo to poučno za mojo prijateljico in zame. Bog pogosto opravi svoje čudežno delo po metodah, ki nam jih je dal v roke.
— Sheridan Voysey

V razmislek

Kdaj ste v skušnjavi, da bi molili, ne da bi kaj naredili? K čemu vas Bog kliče, da naredite prav zdaj?
Dragi Bog, hvala, da me vključuješ v svoje čudovito delo. Prosim, vzemi, kar je v mojih rokah, in delaj čudeže skozi to.

Berilo

Mr 6,35–44

Ključna vrstica

Dajte jim vi jesti! Mr 6,37