Očetov glas

11. februar 2022
Prijateljev oče je pred kratkim umrl. Ko je zbolel, se je njegovo stanje hitro poslabšalo in v nekaj dneh je umrl. Moj prijatelj in njegov oče sta vedno imela močan odnos, a vseeno je bilo toliko vprašanj, ki bi jih bilo treba še postaviti, toliko odgovorov, ki bi jih bilo treba poiskati, in toliko pogovorov, ki bi jih bilo treba imeti. Toliko neizrečenih stvari, zdaj pa je njegov oče umrl. Moj prijatelj je izurjen svetovalec, pozna vzpone in padce žalovanja in kako pomagati drugim, da krmarijo skozi te težke vode. Vseeno mi je rekel: »Ob nekaterih dnevih samo potrebujem slišati Očetov glas, zagotovilo njegove ljubezni. To mi je vedno toliko pomenilo.«
Pomemben dogodek na začetku Jezusovega zemeljskega delovanja je bil, ko ga je Janez krstil. Čeprav se je Janez skušal temu upreti, je Jezus vztrajal, da je ta trenutek pomemben, zato da se bo lahko poistovetil z ljudmi. »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost« (Mt 3,15). Janez je storil, kar mu je naročil Jezus. Potem se je zgodilo nekaj, kar je razodelo Jezusovo identiteto Janezu Krstniku in množici in zagotovo se je tudi globoko dotaknilo Jezusovega srca. Očetov glas je potrdil svojega Sina: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (v. 17).
Ta isti glas v našem srcu potrdi verniku Božjo veliko ljubezen do nas (1 Jn 3,1).
— John Blase

V razmislek

Kdaj ste slišali Očetov glas, da vam gori besede potrditve? Kako se lahko približate drugim in jih spodbudite z enako potrditvijo?
Oče, najlepša hvala, da mi tvoj glas potrditve govori, čigav sem in kako zelo sem ljubljen.

Berilo

Mt 3,13–17

Ključna vrstica

Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. Mt 3,17