Nismo pozabljeni

7. maj 2022
Na praznovanju materinega 50. rojstnega dne, ko je bilo prisotnih stotine ljudi, se je prvorojena hči Kukua spomnila, kaj je mama storila zanjo. Bili so težki časi, se spominja Kukua, in doma so imeli malo denarja. A njena mati samohranilka se je odpovedala osebnemu udobju, prodala svoj dragoceni nakit in drugo imetje, da bi spravila Kukuo skozi srednjo šolo. S solzami v očeh je Kukua rekla, da ne glede na to, kako težko je bilo, mama ni nikoli zapustila nje niti njenih bratov in sester.
Bog je primerjal svojo ljubezen do svojega ljudstva z ljubeznijo matere do otroka. Ko se je izraelsko ljudstvo počutilo zapuščeno od Boga v času izgnanstva, se je pritoževalo: »Zapustil me je Gospod, Gospod je name pozabil« (Iz 49,14). Ampak Bog je rekel: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim« (v. 15).
Ko smo v stiski ali razočarani, se morda počutimo zapuščeni od družbe, družine in prijateljev, vendar nas Bog ne zapusti. Zelo spodbudno je, da Gospod pravi: »Glej, na obe dlani sem te zapisal« (v. 16), da pokaže, kako zelo nas pozna in ščiti. Tudi če nas ljudje pozabijo, Bog nikoli ne pozabi svojih.
— Lawrence Darmani

V razmislek

Kdo vas je tako požrtvovalno ljubil? Koga ljubite tako, kot vaš nebeški Oče ljubi vas?
Oče, nihče me ne bi mogel imeti raje kot ti.

Berilo

Iz 49,13–21

Ključna vrstica

Jaz te ne pozabim. Iz 49,15