Nikoli ne reci: »Ne morem«

21. februar 2022
Jen se je rodila brez nog; starši so jo pustili v bolnišnici. Vendar pravi, da je bilo to, da je bila dana v posvojitev, blagoslov. »Tukaj sem zaradi ljudi, ki so izlili ljubezen v moje življenje.« Njeni posvojitelji so ji pomagali spoznati, da se je »rodila takšna z razlogom.« Vzgojili so jo tako, da nikoli ne reče »ne morem«, in jo spodbujali v vseh njenih prizadevanjih – tudi v tem, da je postala izurjena akrobatka in letalka! Izzive sprejema z držo »Kako se lahko lotim tega?« in motivira druge, da delajo enako.
Sveto pismo nam govori zgodbe o mnogih ljudeh, ki so se zdeli nesposobni ali neprimerni za njihov klic – vendar jih je Bog kljub temu uporabil. Mojzes je klasični primer. Ko ga je Bog poklical, naj vodi Izraelce iz Egipta, se je ustrašil (2 Mz 3,11; 4,1) in nasprotoval: »Moja usta so okorna in moj jezik je okoren.« Bog je odgovoril: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, …? Mar nisem to jaz, Gospod? Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti« (4,10–12). Ko je Mojzes še vedno nasprotoval, je Bog poskrbel, da je Aron govoril zanj, in mu zagotovil, da jima bo pomagal (v. 13–15).
Tako kot Jen in Mojzes smo vsi tukaj z razlogom – in Bog nam milostno pomaga na poti. Priskrbi ljudi, ki nam pomagajo, in priskrbi, kar potrebujemo, da bi živeli zanj.
— Alyson Kieda

V razmislek

Kdaj ste se počutili nesposobne ali slabo opremljene za nalogo ali vlogo, za katero ste čutili, da vas Bog kliče k njej? Kako vam je Bog pomagal?
Bog, tako vesel sem, da me nisi pustil tukaj na zemlji, da vse delam sam. Hvala ti za tvojo ljubezen in vodenje in ljudi, ki si jih dal v moje življenje.

Berilo

2 Mz 3,7–10; 4,10–15

Ključna vrstica

Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti. 2 Mz 4,12