Nemogoče odpuščanje

6. maj 2020
Osvoboditelji so našli naslednjo molitev zmečkano med ostanki koncentracijskega taborišča v Ravensbrucku, kjer so nacisti usmrtili skoraj 50000 žensk: O, Gospod, ne spominjaj se samo moških in žensk z dobrimi nameni, ampak tudi tistih s slabimi. A ne spominjaj se trpljenja, ki so nam ga prizadeli. Spominjaj se sadov tega trpljenja – našega tovarištva, zvestobe, ponižnosti, poguma, velikodušnosti, veličine srca, ki so zrasli iz tega. In ko pridejo pred sodbo, naj bodo vsi sadovi, ki smo jih obrodili mi, za njihovo odpuščanje.
Ne morem si predstavljati strahu in bolečine, prizadete tej ustrahovani ženski, ki je napisala to molitev. Ne morem si predstavljati, kakšno nerazložljivo milost so te besede zahtevale od nje. Storila je nepredstavljivo, prosila je za Božje odpuščanje za svoje zatiralce.
Ta molitev odraža Kristusovo molitev. Ko so ga po krivem obtožili, se mu posmehovali, ga pretepli in ponižali pred ljudmi, so »križali njega in oba hudodelca« (Lk 23,33). Ko je z izmaličenim telesom visel na grobo stesanem križu in si prizadeval vdihniti zrak, bi pričakovali, da bo Jezus izrekel sodbo nad svojimi mučitelji, da bo iskal povračilo ali božansko pravičnost. Vendar je Jezus izrekel molitev, ki je bila v nasprotju z vsakim človeškim vzgibom: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (v. 34).
Odpuščanje, ki ga daje Jezus, se zdi nemogoče, vendar ga daje nam. Po njegovi božanski milosti se nemogoče odpuščanje preliva brezplačno.
— Winn CollierV RAZMISLEK: Kako vas je Božje nemogoče odpuščanje spremenilo? Kako lahko pomagamo drugim izkusiti pravo odpuščanje v njem?MISEL/
Bog, tvoje odpuščanje je nekaj nenavadnega, nemogočega. V naši bolečini si težko predstavljamo to možnost. Pomagaj nam. Uči nas svoje ljubezni.

Berilo

Lk 23,32–43

Ključna vrstica

Oče, odpústi jim. Lk 23,34