Kamor Jezus primakne svoj stol

9. junij 2024
»Obsojen in brez upanja,« se je opisal pisec hvalnic iz 18. stoletja William Cowper, preden je spoznal Jezusa. Po treh spodletelih poskusih samomora in podaljšanem bivanju v psihiatrični bolnišnici se ni še nikoli počutil tako popolnoma izgubljenega.
Nekega dne je na klopi našel Sveto pismo. Sedel je in bral o Jezusovi ljubezni in usmiljenju do obupavajočih posameznikov, kakršen je bil on sam. »Videl sem toliko dobrohotnosti, usmiljenja, dobrote in sočutja z bednimi ljudmi v obnašanju našega Odrešenika, da sem skoraj zajokal ob tem odkritju; nisem pomislil, da bo prav tako usmiljenje vsak hip izkazal Jezus meni.«
Ko je sedel z Jezusom na tisti klopi, je postopoma odkril enako ljubezen kot »cestninarji in grešniki«, ki so jo prejeli, ko so jedli in pili z njim (Mr 2,15). Ta skupina so bili izobčenci, neljubljeni, obupavajoči – »bedni«, kot je izrazil Cowper. »Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike,« je rekel Jezus, ko je razložil svojo izbiro tovarišev farizejem (v. 17). Prišel je kot »zdravnik« za tiste, ki so vedeli, da so »bolni«.
Če se vam zdi, da danes sedite pri »mizi grešnikov«, če se kakorkoli počutite bedno ali brez upanja, bodite prepričani, da je to miza, kamor bo Jezus primaknil svoj stol. Tistim, ki vedo, da so izgubljeni, Jezus pravi: »Hôdi za menoj« (v. 14).
— Chris Wale

V razmislek

Žal se je Cowper občasno še vedno boril s samomorilnimi mislimi tudi potem, ko je postal kristjan. Kako vas Jezusov opis sebe kot našega zdravnika spodbuja, če imate podobne borbe? Kdaj bi lahko danes primaknili stol z Jezusom?
Dragi Jezus, hvala, da si primaknil svoj stol, da sediš z menoj. Tvoje usmiljenje in milost nikoli ne mineta.

Berilo

Mr 2,13–17

Ključna vrstica

Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. Mr 2,17