Dan ponižnosti

22. februar 2023
Pogosto se zabavam nad neuradnimi prazniki, ki si jih izmislijo ljudje. Samo februar ima dan žemljic, dan požiralcev ognja, celo dan cenjenja pasjih piškotov! Današnji dan je označen kot dan ponižnosti. Ker je ponižnost univerzalno priznana kot vrlina, jo je zagotovo vredno proslavljati. Zanimivo pa je, da temu ni bilo vedno tako.
Ponižnost so imeli za slabost, ne za vrlino, v starem svetu, ki je cenil čast. Pričakovalo se je, da se boš hvalil s svojimi dosežki, in vedno si skušal povzdigniti svoj status, ne ga znižati. Ponižnost je pomenila manjvrednost, tako kot služabnik v primerjavi z gospodarjem. Toda vse to se je spremenilo, pravijo zgodovinarji, ob Jezusovem križanju. Tam se je, »čeprav je bil namreč v podobi Boga,« odpovedal svojemu božanskemu statusu, »prevzel podobo služabnika« in »je sam sebe ponižal,« da bi umrl za druge (Flp 2,6–8). Zaradi takšnega hvalevrednega dejanja je bilo treba na novo definirati ponižnost. Do konca prvega stoletja so celo posvetni pisatelji imenovali ponižnost vrlino zaradi tega, kar je storil Kristus.
Vsakič ko danes nekoga hvalijo, da je ponižen, se na prikrit način oznanja evangelij. Brez Jezusa na ponižnost ne bi gledali kot na nekaj dobrega in dneva ponižnosti si sploh ne bi mogli zamisliti. Kristus se je odrekel svojemu statusu za nas in tako skozi vso zgodovino odkril ponižno naravo Boga.
— Sheridan Voysey

V razmislek

Kakšen bi bil svet, če bi bila ponižnost še vedno slabost? V katerih odnosih lahko danes posnemate Jezusovo ponižnost?
Slavim te, Jezus, da si Ponižni. Želim si, da bi se ponižal k tebi danes, naj bo to moj edini ustrezni odziv nate!

Berilo

Flp 2,1–11

Ključna vrstica

… je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Flp 2,8