Brez strahu pred smrtjo

V zadnji noči življenja Isaaca Wattsa, 24.11.1748, je oseba, ki je skrbela za pastorja, opazila, da je učil svoje prijatelje, kako živeti, zdaj pa jih je učil, kako umreti. Tisti, ki so sedeli ob njegovi postelji, so pozorno prisluhnili. »Če Bog zame nima več službe, ki bi jo moral opraviti,« je razložil Watts, »sem po milosti pripravljen … verjamem, da so mi vsi grehi odpuščeni po Kristusovi krvi. … Ne bojim se smrti.« Ta plodni pisec hvalnic je umrl kmalu za tem.
Tistim, ki ljubimo Jezusa in verujemo vanj, se prav tako ni treba bati smrti. Zaupamo lahko videnju, ki ga je Janez opisal v Razodetju, da bomo za vedno živeli z Jezusom v novih nebesih in na novi zemlji (gl. Raz 21,1). Tam Bog obljublja, da bo prebival s svojim ljudstvom: »… oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog« (v. 3). Nič več ne bomo prelivali solz niti izkusili bolečine. »In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več« (v. 4).
Umiranje je velika neznanka, vendar lahko zaupamo svojemu ljubečemu Bogu in obljubam, ki jih daje v svoji besedi. Tako kot Isaac Watts lahko tudi mi potrdimo v veri: »Ne bojim se smrti.«

— Amy Boucher Pye

V razmislek

Kako čutite in mislite o smrti? Kako lahko najdete tolažbo in upanje v Božjih obljubah v njegovi besedi?

Živi Bog, hvala za tvoje obljube, da me boš sprejel v svoje kraljestvo. Daj mi mir in upanje, ko razmišljam o svoji smrti.

Vir:

Naš vsakdanji kruh