Božja prekipevajoča milost

11. maj 2024
Ko je bil s prijatelji na kosilu, je umetnik Charlie Mackesy opazil enega izmed njih, očeta, ki je objemal svojega sina v gesti čistega odpuščanja. To je bil tako nežen objem, poln odpuščanja in sprejemanja, da je Charlie v njem videl večjo sliko odpuščanja Boga Očeta nam. Globoko ganjen je prosil očeta in sina, naj ponovita objem, in iz njunega opazovanja je ustvaril zdaj slavne slike in bronaste kipe z naslovom »Izgubljeni sin«. Ker je želel dela povezati s svetopisemsko zgodbo, je vključil naslednje besede kot del jedkane obrobe: »To je zgodba o izgubljenem sinu. Pravzaprav bi jo morali imenovati oče, ki teče …«
Spravna ljubezen v obilju prekipeva s slike. Sveto pismo pravi: »Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil« (Lk 15,20). V Jezusovem času je bilo to popolnoma v nasprotju s kulturo. Oče bi zagotovo stal na vratih, mogočno, dostojanstveno, in čakal na opravičilo. Namesto tega je stekel k sinu, ki ga je izdal, in objel svojega otroka. Očetova ljubezen do sina – Božja ljubezen do nas – je popolna in brezpogojna.
Kadar se počutimo oddaljeni od Boga ali krivi za to, kar smo storili, se moramo vrniti k tej podobi. Kot je rekel Charlie sam: »Če si … pet sekund na dan … drznemo verjeti, da nas Bog tako ljubi, se vse spremeni.«
— Tanya Marlow

V razmislek

Če lahko, si poglejte sliko Charlieja Mackesyja. Do kakšne mere vam pomaga oživiti priliko? Kako vam lahko poznavanje Božje ljubezni v obilju do vas pomaga ta teden?
Ljubeči Oče, hvala ti, da me, tudi ko mi spodleti, objameš v svoji ljubezni.

Berilo

Lk 15,11–24

Ključna vrstica

Pritekel je, ga objel in poljubil. Lk 15,20