Bog se spominja imen

Nedeljo po tem, ko sem začela delati kot mladinska voditeljica v cerkvi in se srečala z več mladimi, sem nagovorila najstnico, ki je sedela ob mami. Ko sem z nasmehom pozdravila sramežljivo dekle, sem jo poklicala po imenu in jo vprašala, kako je. Dvignila je glavo in njene čudovite rjave oči so se široko odprle. Tudi ona se je nasmehnila in mi tiho rekla: »Zapomnila si si moje ime.« Samo ko sem poklicala to dekle po imenu – dekle, ki se je morda počutilo nepomembno v cerkvi, polni odraslih – sem začela odnos zaupanja. Počutila se je videno in cenjeno.
V Iz 43 Bog uporablja preroka Izaija, da prenese podobno sporočilo Izraelcem, da so videni in cenjeni. Celo v ujetništvu in času v puščavi jih je Bog videl in jih poznal »po imenu« (v. 1). Niso bili tujci; pripadali so njemu. Čeprav so se morda počutili zapuščeni, so bili »dragoceni« in je bila njegova ljubezen z njimi (v. 4). Skupaj z opomnikom, da jih Bog pozna po imenu, je povedal vse, kaj bo storil zanje, še posebej v času preizkušenj. Ko bodo šli skozi preizkušnje, bo z njimi (v. 2). Ni se jim bilo treba bati ali skrbeti, saj se je Bog spominjal njihovih imen.
Bog pozna ime vsakega svojega otroka – in to je dobra novica, še posebej ko gremo skozi globoke, težke vode v življenju.

— Katara Patton

V razmislek

S kakšnimi preizkušnjami se spopadate v teh dneh? Kako vam lahko osredotočenost na dejstvo, da vas Bog pozna po imenu, pomaga hoditi skozi čase preizkušnje z zaupnostjo?

Hvala, da me poznaš po imenu, dragi Bog.

Vir:

Naš vsakdanji kruh