Judit Andrejek: Ob dnevu reformacije

Oglejte si posebno bogoslužje v mesecu oktobru
22. oktober, 2020
7 dnevni korona molitveni vodnik
4. december, 2020

Judit Andrejek: Ob dnevu reformacije

Drage sestre in bratje v Jezusu Kristusu!
 
Božja beseda, ki nam bo ob prazniku reformacije služila kot osnova za razmišljanje, je zapisana v pismu apostola Pavla Filipljanom, tretjem poglavju, v deveti vrstici:
»In da bi se znašel v njem, in to ne s svojo pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz Boga in sloni na veri.«
Politiki takrat, ko so v težavah, začnejo izvajati različne reforme. V nasprotju s tem je Bog svoje ljudstvo obdaril z reformacijo, ko se je znašlo v težavah in se oddaljilo od Boga. Kaj pa je potem razlika med reformami in reformacijo? Razlaga reforme bi se glasila nekako takole: občasna pomoč, vendar ne korenita sprememba, prenova. Tako pa tudi poudari, da reforma v obstoječi red posebej ne posega in ga ne spreminja. V nasprotju s tem pa je reformacija v deformirani, spremenjeni podobi takratne cerkve in njenega učenja radikalna sprememba, korenita vrnitev nazaj k izviru. Tudi ko beremo o mnogih reformacijah v Svetem pismu – saj jih je bilo kar nekaj v zgodovini in tudi v cerkveni zgodovini – ali pa če pogledamo na določeno reformacijo osebe v njegovem življenju, ta vedno korenito poseže v človeka in v že obstoječi red. Stvari vedno postavi nazaj na pravo mesto, radikalna vrnitev nazaj k Božji volji ter vrnitev nazaj k zapisani sveti volji, to je Svetemu pismu. Vsaka reformacija cerkve se je začela tako, da so se vrnili k Svetemu pismu in začeli živeti po njem. Tudi reformacija leta tisoč petsto sedemnajst se je začela na podlagi Svetega pisma, izpovedane Božje besede, ki je znova mnogim postala merilo. Ljudem so se porajala povsem enostavna in življenjska vprašanja. Na ulicah so prodajali papirje z odpustki. Lahko si za malo denarja kupil malo skrajšano obdobje trpljenja svojih dragih v vicah. Če pa si imel več denarja, pa si jim ga lahko zelo skrajšal. Piše o tem Sveto pismo? Sploh kaj piše o tem? To vprašanje slišimo vedno znova. Kaj se dogaja okrog nas? Kaj mislimo, govorimo in delamo, na kaj smo že navajeni? So tako delali že naši starši? Najdemo vse to v Svetem pismu? Kaj pravi o Bogu, o človeku, o grehu, o odpuščanju, odrešenju, pogubljenju, delu, denarju, o ljubezni, o politiki … o vsem tem, kaj uči Sveto pismo? To je bilo glavno vprašanje reformatorjev. Če so spoznali neko stvar kot nauk Svetega pisma, kakor Božjo voljo, ki pa se ni tako odražala v praktičnem življenju, so zato življenje prilagodili vsemu, kar so spoznali kot Božjo voljo. To je bistvo reformacije. Prišli so do spoznanja, koliko popačenih stvari obstaja v naših mislih, praksi, merilih in potem so vse to uravnavali z Božjo voljo.

Problem nastane potem, ko ne želimo ali ne dovolimo, da bi Bog naredil v nas korenite spremembe, da bi Bog posegel v globino našega srca ter od tamkaj prinesel na površje vse skrite stvari. Vsa temačnost mora priti na površje, da bomo lahko hodili kakor učenci prave luči v tem temačnem svetu. Pravzaprav se naše srce boji prave reformacije. Raje imamo samo reforme. Saj v reformaciji Bog vse odkrije, vse mu je razodeto, sooči nas z realnostjo zaradi česar lahko pokaže tistemu, ki to želi, pot odrešitve. Reforme pa se zgodijo samo na površju. Pri reformaciji Božja beseda poseže globoko v srce. Reforma nas uči nove podobe, reformacija pa novega razmišljanja. Reforma nam da nove načine, reformacija pa deluje z novim smislom. Reforme samo zdravijo vse nastale težave in ravno zato velikokrat pride samo do blaženja simptomov. Reformacija pa nas reši vzrokov za nastale bolečine, človeka postavi na povsem nove temelje. Tako tudi v življenju skupnosti in cerkve. V roke nam da nove namene, nove cilje in nove pripomočke. Zaradi lažje predstave, naj to opišem s primerom:
Samo predstavljaje si stanovanje, ki je zelo natrpano z vsem mogočim. Nobenega prostora ni več za nove knjige oziroma nove stvari, ki smo jih kupili. Sedaj obstajata dve možnosti. Ali kupimo nove police za knjige in ostale predmete, pritrdimo polico in vse zapolnimo do stropa, poskušamo pripraviti še nekaj prostora za nove stvari ali pa bomo globoko zajeli zrak in začeli malo urejati, si vzeli čas in pri skrbnem pregledu vseh stvari, ki jih primemo v roke, ugotovimo, da je veliko odvečnega in se tega znebimo. Šele tako bomo ugotovili, koliko mesta imamo. Naučiti se moramo vrniti tisto, kar ni naše. Vse bomo lepo pospravili. Tisto, kar cel čas potrebujemo, naprej; vse ostalo, kar rabimo občasno, pa damo bolj nazaj. Lahko bolj gor ali pa bolj nazaj. In tako bomo pridobili še nekaj praznega prostora. To je reformacija.
Naš greh je v tem, da se začnemo pogajati, sprejemamo občasno pomoč, ki pa ne predstavlja temeljite spremembe. Velikokrat pa se sploh ne dotika tega, kar nas muči. Tako ostane naše življenje pokvarjeno, srce umazano, preteklost nerešljiva in naš odnos z Bogom neurejen oziroma brez vsega. To je lahko največ, kar si pridobimo z reformami. Reformacija pa ravno te stvari postavi nazaj na pravo mesto, tako pri človeku kakor v cerkvi. Moja preteklost naj bo čista zaradi prejetega odpuščanja. Zato naj nastane delujoča duhovna skupnost z Gospodom.
V šestnajstem stoletju reformatorji niso merili dolžine bogoslužja. Ali je  potrebno popraviti duhovniška oblačila ali naj bo druge barve. Sprejemati odločitve, iz kakšne snovi naj bodo vsi kipi, ki bodo krasili cerkev? Postavili so vprašanje: Ali obstaja zapis v Bibliji, da je možno za denar kupiti odpuščanje grehov? Tega ni! In kaj piše? v PISMU EFEŽANOM BEREMO: Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. (Ef 2, 8-9) Ali je govora o tem, da če nekdo dela dosti vsega, pride v nebesa. Ni! Kaj pa piše? Z milostjo ste rešeni zaradi vere. To je Božji dar, ne pa naša zasluga, da se ne bi kdo hvalili. Jezus je zelo pomembnemu človeku takratnega judovskega življenja Nikodemu povedal, da se je potrebno na novo roditi. Tako zelo vernemu, kakor zelo religioznemu, se je potrebno na novo roditi. Odrešenje je dano samo tem, ki so na novo rojeni. Prag v nebeško radost je mogoče prestopiti samo skupaj z Jezusom Kristusom. In to lahko storijo samo tisti, ki že tukaj v tem minljivem svetu hodijo z njim.
Apostol Pavel v svojem življenjepisu zapiše, da prihaja iz zelo dobre družine. Dobil je versko vzgojo, obiskoval najboljše šole in bil vzor v vseh cerkvenih spisih. Pripadal je najbolj strogemu redu, to je farizejem. Bil je globoko religiozen človek. V vsem brez napake. O tem je bil prepričan tudi sam zase. Toda vse do takrat, dokler ni srečal Jezusa. Dokler ga ni zadelo Kristusovo neizrazljivo bogastvo. Tako je spoznal, da je to, kar daje Kristus in kar lahko spremeni, veliko več, kot to, kar je imel prej za tako pomembno. Niti to, kar je prej mislil, da je pomembno plačilo za njegovo delo in ustvarjanje, pri Bogu nima nobene vrednosti. Prej so ga drugače učili. Tako se je v njegovem življenju zgodila prava reformacija in to resnico je Bogu tudi priznal. Pravi, da moja postava ne more prinesti prave resnice. Mislil sem, da je tako prav, ali sedaj vidim, da to nima vrednosti pred Bogom. Vendar mi je Bog namenil zaradi Kristusa resnico, kar lahko resno sprejmem s svojo vero. Življenje je dobilo nove temelje. Reformacija prenavlja vernega človeka v njegovih temeljih. In prenavlja tudi cerkev. Namesto dosežkov pride v ospredje Božja milost. Nato pa na več mestih zapiše o tem, da izpolnjuje voljo Boga, kar mu je Bog naročal.
Torej Jezus ni prinesel nobenih reform. To novo bo staro uničilo in raztrgalo. Imeli bomo več škode, kakor koristi. Novo vino potrebuje nove mehove, nova obleka novo krpo, stara pa staro. On nam prinaša vedno samo novo. Jezus nas ni samo učil, ampak nam je dal tudi samega sebe, ker nas ljubi. Dela radikalne spremembe, zato lahko tudi mi dobimo zaradi njegove milosti odrešenje.
Zato bi bilo dobro, da pogledamo, kakšna je naša reformacija. Ne pa reforma. Teh imamo dovolj in zaradi teh smo doživeli že dovolj neuspehov. Nujno potrebno je, da dovolimo Božji besedi delovati v globino in zaradi tega se lahko začne danes nekaj povsem novega. Vrata odrešenja bomo lahko prestopili samo z Jezusom. On pa nam tudi sedaj ponuja odprto roko in ta, ki hodi z njim, bo lahko z njim prišel tja, kjer je on.
Amen.

Molimo
Dobro Bog, prosimo te, naj deluje v našem srcu ravno tako prava reformacija. Velikokrat se nam je že zgodilo, da smo zaradi reform izgubili trenutke življenja. Naj bo v našem srcu vedno prava vsebina Božje besede, ki nam bo pomagala slišati in ustvarjati Božjo podobo. Daj, da bi tudi mi bili pričevalci tega veselega sporočila.